Paritveno vedenje

 

Značilno paritveno vedenje (kopulacija) pri samcih vklju­čuje:

  • iskanje (klatenje),
  • spopadanje z drugimi snubci (vrstniško napadalnost),
  • snubljenje (ki sprva pogosto naleti na eno ali dve bojeviti zavrnitvi) in
  • končno srečno združitev (kdor čaka, dočaka). Sama združitev je prav kratka - traja komaj kakih deset sekund - in se konča s tem, da samica oplazi samca in nato odskoči. To sploh ni nerazumna reakcija na paritveno sekvenco, med katero samec samico z zobmi drži za vrat in jo pritiska k tlom. Poleg tega je samčev penis bradat, kar bržkone še povečuje njeno začasno neugodje.

 

Zdi se, da se užitek za samico začne šele po dejanju, ko se v očitni nasladi valja in jegulji po tleh, medtem ko se njen partner umakne na sámo in si obliže penis. Ves postopek se lahko ponovi večkrat, preden se par loči in gresta partnerja vsak svojo pot.

  • Sterilizacija, pa naj bodo njeni učinki na spolne oblike vede­nja takšni ali drugačni, je obvezna za vsako mačko in vsakega mačka, ki jima je namenjena usoda sobnih miljenčkov.
  • Čeprav nesterilizirani, klateški, poulični mačkoni in mačkonke, "nedostopne, nebrzdane divje živali", ki te tu in tam počastijo s svojo družbo, premorejo določeno naravno privlačnost, takšna izbira zaradi prispevka teh živali k populaciji podivjanih mačk žal ni družbeno odgovorna. Tu je možna samo ena pot: sterilizacija je nujnost, razen če nameravamo mačke rediti in se zavedamo, da bo morala biti živalca vselej zaprta za domačimi zidovi.

© 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA | DEBORA
Avtorske pravice © 2010 PSI-in-MUCI-HIATRIČNA SVETOVALNICA. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public Licenco.